Natakar! Dve Zemlji, prosim.

Organizacija WWF (World Wildlife Found) je prejšnji teden objavila poglobljeno študijo globalnega ekosistema, s poudarkom na Living Planet indeksu, globalnem ekološkem odtisu in študijah vodnih virov.

Biti popotnik, najsi bo to nahrbtnikar ali klasični turist, je osebnost dopolnjujoča dobrina. Izkušnje in vtisi ostanejo za vse življenje, vendar se vse premalo zavedamo, da je tovrstna razkošnost v takšni razsežnosti dostopna šele nekaj desetletij. Razvoj informacijske tehnologije in predvsem transporta z letalstvom na čelu nam je omogočil, da je svet postal na dosegu roke.

Zadnja leta je veliko govora o ogljikovih odtisih (t.i. carbon footprint), ki jih vsak posameznik zadaja okolju s svojim načinom življenja od izbire paradižnika na nakupovalni polici do izbire vsakodnevnih prevoznih sredstev. En sam polet v inozemstvo je topogledno precejšen zalogaj, ki ga mora narava reciklirati.

Seveda prevažanje ni niti edini udarec okolju niti največji. Svoj delež vztrajno jemlje industrija, posek pragozdov, spreminjanje namembnosti zemlje v kmetijske površine, zajezevanje rek, gradnja, živinoreja, rast prebivalstva, smetenje … skratka vse človeške dejavnosti. WWF obremenitev Zemlje postavi ob rob biokapaciteti, t.j. zmožnosti planeta za reciklažo naših izdatkov. Slednjo smo presegli konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in človeštvo se trenutno zadolžuje za 30% obnovitvene sposobnosti planeta. V statistični obdelavi zajame vse države, za katere obstajajo podatki, med njimi tudi Slovenijo. Živimo na kredo.

Stanje primerjajo z letom 1961, ko so začeli zbirati podatke, in razlika je očitna. Večina držav je padla v rdeče številke, v Evropski Uniji je Slovenija v družbi okoljsko najbolj zadolženih. Scenarij, ki ne predvideva sistemskih sprememb v delovanju svetovne ekonomije, ni več rdeč ampak črn. Do leta 2050 bi potrebovali dva planeta Zemlja, da bi vzdrževala naš življenjski slog. Brez vpeljave programov, ki nadzorujejo odnos do okolja in preusmerjajo gospodarske dejavnosti od popolnoma izkoriščevalskih k vzdržljivim praksam, bomo zaloge kmalu izčrpali. Ključni dejavnik, ki trenutno manjka večjim tektonskim premikom v okoljskih sferah, pa ostaja politika. Zaradi svetovne ekonomske krize so tovrstne teme začasno pometli pod predpražnik. Počeni finančni balon se bo sčasoma zakrpal, počeni okoljski balon pa je lahko precej bolj usoden.

Celotno poročilo se nahaja na tej povezavi.