Vietnam
Podjetni Vietnamci so svojo deželo posejali z rižem, kjer je le mogoče. Ob bok se jim postavljajo osupljive kraške pokrajine, gore primerne za pohodništvo, obala za potapljanje in plažne radosti ter delta Mekonga za občutek življenja z veliko reko. Odročni gorati predeli nudijo stik z manjšinami, ki živijo po svojih staroselskih pravilih. Plavajoče vasi in tržnice, koničasti klobuki, ženske, ki na rami v dveh košarah povezanih s palico prenašajo manjša bremena, ter kaotičen promet je samo nekaj prizorov, ki Vietnam naredijo poseben. Več →
JV Azija 13. - Tajska
Nakhom Ratchasima (oz. Khorat) ne vidi veliko tujcev, kar je razumljivo, saj je tam edina posebnost darovanje in molitev pred kipom lokalne junakinje, ki je meščane vodila proti vpadom Laožanov (v tistem edinem zgodovinskem obdobju, ko so se Laožani sploh šli osvajanja). Ujel sem še tekmovanje rož, kar je prej izjema kot pravilo. Nekatere so dobile medalje druge ne, ampak vse razstavljene so bile predmet intenzivnega fotografiranja.
JV Azija 12. - Laos
Prihod v južni Laos je minil v nizkem večernem soncu in prečkanje vode do otoka Don Det v sončnem zahodu. Si Phan Don (4000 otokov) nastane, kjer se Mekong tik ob meji s Kambodžo razleze ter ustvari pravo otočje, ki svojo obliko in številnost menja z nivojem vode. Največjih nekaj je stalno poseljenih.
JV Azija 11. - Kambodža
Kratie je idealno izhodišče za opazovanje v tem koncu sveta skoraj izumrlih (ocena je nekaj sto) irrawady delfinov. Domačini verjamejo, da so delfini inkarnacija ljudi in so zato do njih spoštljivi. Po drugi strani ribičem manjka izobrazbe, da način njihovega ribarjenja povzroca ogromno smrti, ker delfinom, ki so se zapletli v mreže, zmanjka zraka. Ker običajno vdihnejo na vsake 2-3 minute, jih ob tihem čemenju na čolnu vidis velikokrat.
JV Azija 10. - Kambodža
Da se v Siem Reap-u ustavijo vsi, ki potujejo skozi deželo, postane očitno takoj, ko izstopiš iz avtobusa: vozniki tuk-tukov te dobesedno obkolijo. Dejstvo je, da najmanj devetdeset odstotkov turistov tu naredi postanek na poti med Tajsko in Vietnamom (ali v drugi smeri). Razlog so templji Angkorja. Angkor je bil hindujsko kraljestvo, ki se je v regiji pojavilo v devetem stoletju. Današnji Kamboški kralj (Kambodža je parlamentarna monarhija) spada v to linijo kraljev, vendar od vrhunca v dvanajstem stoletju niso več politično vplivni na regijo. Templji z Angkor Watom na čelu so osupljivi in še posebej čarobni ob sončnem vzhodu ter kljub ceni (enodnevna vstopnica 20 usd) vredni ogleda.
JV Azija 9. - Kambodža
Mejo med Vietnamo in Kambodžo sem prečil najjužneje (viza 400000 vietnamskih dongov, ambasada v Ho Chi Minh City-u jo je naredila v enem dnevu) in se najprej ustavil v največjem turističnem resortu v državi. Sihanoukville je bil idealen oddih. Plaža, zraven katere sem stanoval (20000 - 40000 rielov, 1 eur znese malenkost več kot 6000 rielov, dolarji so enakovredno plačilno sredstvo državni valuti, tako da dejansko ni treba zamenjati denarja) je polna barov z izjemno udobnimi stoli, ki kar vabijo v svoj objem v družbi knjige ali na ležeren klepet ob srebanju piva (2000 - 6000 rielov). Khmeri so neverjetno prijazni in ustrežljivi. Ne barantajo preveč in, vsaj kar se prevozov tiče, na začetku ne ponujajo večkratnikov prave cene, kot se to rado dogaja drugod v regiji. Domnevam, da je to posledica pomanjkanja turistov, saj je popotnikov precej manj kot v ostalih obiskanih državah.
JV Azija 8. - Vietnam
Nočni avtobus do Ho Chi Minh City-ja (včasih se mu je reklo Saigon), ki naj bi vozil 7 ur, spet ni prispel na cilj, ko je bilo obljubljeno. Namesto idealne jutranje ure, sedem zjutraj, sem izstopil ob 4.30 zjutraj in bil v centru ob petih (kaj je obsedlo voznika, da je bil zgoden namesto pozen s prihodom, ne vem, saj sem spal). Seveda so bila vsa prenočišča se zaprta, ampak to ni preprečilo obljudenosti parka, ki je dajal vtis, da je zgodnja jutranja ura idealen cas za trimčkanje. Ostali popularni športi na zelenicah sredi mesta: badminton, nogomet in da cau so ocitno rezervirani za večerno rekreacijo. Da cau je nekakšna verzija pri nas pred nekaj leti za kratek čas popularnega hekija, samo da v tem primeru z brcanjem s stopalom v zraku držiš majhno kompaktno žogico, ki ima na eni strani trakce, ki olajšajo določitev smeri leta.
JV Azija 7. - Vietnam
Demilitarizirana cona (dostop iz Dong Ha, najpriročnejše je najeti motor) ob sedemnajstem vzporedniku je nekoč ločila severni in južni Vietnam. V rovih Vinh Moc je med vojno bivala celotna obmejna vas. Prehodi so nizki, klavstrofobični, prostori za družine imajo po dva kvadratna metra. Podobne velikosti so prostorčki jedilnice, malenkost boljšo kvadraturo imajo umivalnica, kuhinja, bolnica in porodnišnica. Rovi so zgrajeni v treh nivojih, najgloblje so zaklonišča pred bombnim napadom. Slednjih je bilo tam obilo, o čemer pričajo številni kraterji v okolici, ki jih počasi prerašča bambus. O uspehu širokopoteznega odmetavanja bomb (ob koncu vojne jih je bilo za dve toni na prebivalca) in ostalega bojevanja smo se prepričali na približno deset kilometrov oddaljenem pokopališču, katerega razsežnost je dolgotrajni vojni primerna. V zadnjem stadiju bojevanja je južna stran uspeh merila po številu žrtev - koliko je bilo vmes civilistov je bilo nepomembno, saj so bili vsi komunisti.
JV Azija 6. - Vietnam
S strani azijskega National Geographica opevani zaliv Halong Bay je bil naslednja postaja. Slava lokacije z ogromno količino dragih ponudb prinaša obilico stresa za popotnika nahrbnikarskega tipa, ki ima omejen proračun, ampak k sreči so zopet prišle prav informacije s poti. Namesto logične poteze - obisk prek mesta Halong, sva se z Blažem vsidrala na otoku Cat Ba, koder je precej manj turistov in tudi cene so znosnejše (enodnevni izlet z ladjo 270000 vnd). Vsej gneči barkač navkljub, je treba dvigniti palec prej omenjeni reviji - zaliv Halong Bay je dejansko izjemno lep konec sveta.
JV Azija 5. - Vietnam
Čeprav je bilo rečeno, da bo voznja v Danang trajala “zgolj” 25 ur, se je pot spridila v 30-urno čemenje na avtobusu. Domnevam, da v račun niso vzeli čakanja na odprtje meje. Po utrudljivi vožnji sva z Blažem preživela ležeren dan v Danangu in preverila, kaj je bilo tako posebnega na bliznji China Beach, koder so ameriski vojaki med Vietnamsko vojno ujeli še zadnji počitek, preden so jih poslali nazaj nad Vietkongovce ali bombardirati domnevne baze slednjih ali preprosto zlivati herbicide na džunglo, da bi uničili naravno zaščito slednjih.
