Vikend izlet: Verona

Verona ima več obrazov: lahko je rimska, lahko je srednjeveška in lahko je trendovska in moderna. Sheakspeare je vanjo postavil dogajanje svoje najbolj znane tragedije Romeo in Julija. Ljubitelje zgodovine bodo očarale šarmantne zgodovinske zgradbe, poznavalci klasične glasbe ne bodo zamudili opernega spektakla v rimski areni, tretji pa se bodo zadovoljili z uživanjem atmosfere na starih piazzah in simpatičnih kafičih. Iz Verone je malokdo odšel domov razočaran.

Zgodovina Verone sega daleč v predzgodovinsko dobo, kot prvi pomemben datum pa omenjajo leto 49. p.n.š., ko je mesto dobilo status rimskega mesta. Preživelo je razpad rimskega imperija in doseglo enega od vrhuncev pod vladavino družine Scaligeri v 13. in 14. stoletju. V 15. stoletju se je Verona prostovoljno priključila Beneški republiki in ostala pod njeno upravo do Napoleonovega prihoda leta 1796. Kmalu zatem je padla pod avstrijsko oblast, dokončno pa se je pridružila Italiji leta 1866. Danes šteje mesto dobrih 250.000 duš, ki večino vsakdanjega kruha prislužijo s kmetijsko, čevljarsko in tekstilno industrijo.

Stari del mesta je stisnjen med zavojem reke Adige in obdan z mestnim obzidjem. V njem leži večina znamenitosti in je dovolj majhen, da ga je najbolje raziskati peš. Srce mestnega življenja je trg Piazza delle Erbe, ki leži nad ostanki rimskega foruma in je obdan s številnimi palačami. Od tišje Piazze dei Signori ga loči obok Arco della Costa, pod katerim je obešena kitova kost. Odličen razgled nad mestom se ponuja iz stolpa Torre dei Lamberti (poleg Piazze delle Erbe) in griča Castel San Pietro.

Največja veronska atrakcija je odlično ohranjena rimska arena iz 1. stoletja n.š. Pravijo, da je tretji največji še stoječi rimski amfiteater na svetu in sprejme prek 20.000 gledalcev. Poleti služi kot mestna operna hiša (na dan prireditev je odpiralni čas za navadne oglede skrajšan).

Na 2. mestu po obiskanosti je hiša, za katero trdijo, da je v njej živela Sheakspearova Julija. Zgodovinska točnost trditve je vprašljiva, kar ne preprečuje tisočim obiskovalcem, da ne bi česa napisali na dvoriščne zidove, ki so skoraj bolj zanimivi od same hiše. Na dvorišču stoji Julijin kip, za katerega lokalna legenda pravi, da dotik desne strani oprsja prinaša srečo v ljubezni. Obrabljenost dotičnega dela kaže, da kar precej ljudi verjame v zgodbo.

Krščanstvo je pustilo svoj znak v številnih cerkvah, zanimivih predvsem zaradi njihove notranjosti. Najzanimivejše so San Zeno Maggiore iz 14.stoletja, romaneskna katedrala iz 12. stoletja in bazilika Sv. Anastazije.

Čeprav Verona ni znana po svojih muzejih, lahko njihovi ljubitelji pridejo na svoj račun v trdnjavi Castelvecchio, ki gosti zbirko slik, nakita in drugih eksponatov večinoma iz srednjega veka. Moderna umetnost domuje v palači Forti, arheološki muzej pa je v sklopu ostankov rimskega gledališča na zunanji strani rečnega korita pod gradom San Pietro.

Za ogled znamenitosti je najbolje kupiti kombinirano vstopnico. ‘Verona card’ zagotavlja uporabo javnega prevoza in prost vstop v več znamenitosti, kot si jih želiš videti. Olajšala vas bo za 8 EUR za en dan (12 EUR za tri dni), dobi pa se v večini ustanov, ki sodelujejo v shemi (med njimi vse pomembnejše) in pri trafikantih. Večina znamenitosti (in tudi prodajaln!) je v ponedeljek dopoldne zaprta.

Na Piazzi delle Erbe in bližnji okolici je kopica kafičev s ponudbo hrane, restavracij in picerij za vse žepe in želodce. Ljubitelji vina z izbranim okusom in globljo denarnico naj se oglasijo v atmosferični Bottega del Vino (Vicolo Scudo di Francia 3a, poleg Via Mazzini). Če bi si poleg hrane zaželel še odličnega razgleda, je prava stvar restavracija pod gradom Castel San Pietro.

Tipične veronske jedi so ‘Pastissada de Caval’ (golaž iz konjskega mesa), ‘Bollito con la Peara’ (kuhana govedina v poprovi omaki), njoki in vrsta drugih lokalnih specialitet. Veronski okoliš slovi po svojih vinih. Najbolj znana imena so Valpolicella, Soave, Bardolino in Valdadige.

Večerno dogajanje sprehajalnega značaja je skoncentrirano na os Piazza delle Erbe – Piazza Bra. Povezuje ju Via Mazzini, nakupovalna ulica, polna trgovinic s prvoklasnim blagom in temu primernimi cenami. Po zaprtju trgovin jo napolnijo črnski prodajalci torbic, ur in podobnih artiklov, ki na rjuhah razprostrejo svojo robo in se igrajo skrivalnice s policaji. Na plano prilezejo ulični zabavljači, muzikanti in slikarji. V veronskih pubih in klubih prirejajo vrsto koncertov, še posebej med vikendom. Obsežen mesečni napovednik se dobi v turističnem uradu. Za bolj sofisticirano zabavo so veliki operni spektakli v rimski areni, ki slovijo daleč naokrog. Sezona se začne 22.6., karte pa je možno kupiti tudi prek interneta.

Če bi se morebiti same Verone naveličal, je okolica prav tako zanimiva. V neposredni bližini je eno od velikih severnoitalijanskih jezer Garda z neštetimi možnostmi za aktivno in malo manj aktivno preživljanje prostega časa. Poleg jezera je razvpiti zabaviščni park Gardaland (avtocesta A4/E70; izhod pri cestninski postaji Sommacampagna). Parco Natura Viva je živalski vrt katerega glavne atrakcije so safari park s prosto sprehajajočimi živalmi in park dinozavrov.

Informacije

Oddaljenost: 340 km Čas vožnje: 3h 45min

Pot: mejni prehod Fernetiči; avtocesta A4/E70 mimo Benetk proti Milanu; izhod Verona Sud. Cestnine (v eno smer): 15.10 EUR

Turistične informacije: Via degli Alpini 9 (Piazza Bra, nasproti rimske arene), Tel. 00-39-045-8068-680 in na železniški postaji. E-mail: info@tourism.verona.it

Prenočišče: Rezervacija hotela v Veroni; kamp blizu mestnega središča: www.campingcastelsanpietro.com

Internet: www.tourism.verona.it – uradna spletna stran veronskega turističnega urada (hoteli, znamenitosti, zgodovina).

www.verona.com – vodiči po Veroni, rezervacije hotelov in nakup kart za opero.

www.arena.it – uradne strani rimske arene (informacije, program in karte za vse prireditve v areni).

www.gardaland.it – spletna stran zabaviščnega parka Gardaland.

www.parconaturaviva.it – informacije o živalskem vrtu. Vse strani so v italijanščini in angleščini.