Venezuela 2.

Pravo nasprotje Andom smo doziveli, ko smo se spustili do Los Llanos, ravnininske savane, ki se razteza na ogromnem obmocju osrednje Venezuele in jo uporabljajo predvsem za zivinorejo. Smo v dezevni dobi, kar pomeni vrocino, soparo, vode in mocvirnatega sveta na pretek. Safari (prek agencije v Meridi, 1000 bolivarjev na osebo za stiri dni in tri noci, vkljucno z vso hrano in raftingom) je ponudil obilico zivalstva (kajmani, zelve, kapibare (60 do 70 kg tezek glodalec), neomejeno ptic, igvane, raznotere kace (med njimi anakonda), recni delfini …).

Voznja med Barinasom v Los Llanos in Ciudad Bolivarjem je trajala 17 ur in vmes smo imeli kar stiri policijske kontrole, ko smo morali iz avtobusa, da so nam pregledali prtljago ali pa samo postrojili pred avtobusom. Tovrstno preverjanje je precej pogosto, saj cez Venezuelo poteka kokainska pot med Kolumbijo in Brazilijo. Enkrat smo morali s petimi evri podkupiti policiste, da so nam dovolili nadaljevanje poti. Njihov argument je bil, da jih potrebujejo za svojo “zbirko” bankovcev (denar so nasli med preiskovanjem nahrbtnikov, tako da nasvet: na nocnih avtobusih imejte denar vedno pri sebi, saj zepov nikoli ne preiscejo).

Iz Ciudad Bolivarja smo zaradi cenovne ugodnosti Canaimo in pripadajoci slap Angel (s svojimi 979 metri najvisji na svetu) spet obiskali prek lokalne agencije. Ker je dostop mozen le po zraku, je cena zelo zasoljena (nas je prislo 1650 bolivarjev za tri dni in dve noci z vkljuceno vso hrano in pijaco). Pokrajina je posejana z mizastimi gorami in v globokem pragozdu, zato kar vzame dih. Popoldan po vrnitvi v Ciudad Bolivar je postregel z lepo ohranjenim in ozaljsanim kolonialnim mestom, ki kar kipi od zgodovinske pomembnosti (tukaj se je namrec zacela pisati samostojna zgodovina vecine severa Juzne Amerike).