Venezuela 1.

Z Blazem in Dejanom smo se v Caracasu, ki razen nekaj nevarnih predelov, kjer te lahko oropajo, nima kaj prida ponudbe za popotnike s plitvim zepom, zadrzali samo toliko, da smo na crnem trgu zamenjali denar (uradni tecaj je 3 bolivares fuertes za 1 dolar, na crnem trgu je od 5-6 bolivarjev za dolar) in ujeli buscama (spalni avtobus) proti Coru. Prva stvar, ki v Venezueli pade v oci je gotovo veliko stevilo starih ameriski avtomobilov - ogromne ladje, spredaj kar klop namesto dveh sedezev, in takoj ti je jasno, da niso prav ekonomicni. To niti ni tezava, saj Venezuela zaenkrat se kipi od nafte in cena bencina je 1 bolivar fuerte za 10 litrov. Pricakoval bi torej ekstremno poceni prevoze, vendar ni tako, saj so baje avtodeli dragi in to dvigne ceno (priblizno 100 bolivarjev za 500 km voznje).

Coro je ljubko kolonialno mestece. V blizini se dvigajo pescene sipine, ki nakazujejo puscobo polotoka Paraguana. Polotok je s celino povezan le z ozkim pasom zemlje in cuva izjemno zanimive roza soilne, kjer kristali soli naravno rastejo iz vode. Do Meride smo spet vzeli buscama, vendar je imel kar 6 ur zamude, saj nas je ponoci kar dvaktrat ustavila vojaska policija in popolnoma pregledala avtobus. Tovrstne kontrole naj bi bile kar pogoste, predvsem zaradi blizine Kolumbije in posledicno zivahnih trgovskih poti za droge.

Merida je predvsem odskocna deska za adrenalinske sporte v okolici in planinarjenje po Andih, ki se zacenjajo v Venezueli in se raztezajo vse do Patagonije. Podali smo se se bolj v osrcje gora, do vasice Los Nevados. Obseznejse planinske podvige nam je zal skazilo grdo vreme, vendar nic za to, saj je ze voznja po vsekani cesti, ki je ponekod siroka zgolj za eno terensko vozilo, dozivetje zase.