Varanasi – Večno mesto ob »Sveti Gangi«

»Varanasi je starejši kot vsa zgodovina, starejši od tradicije in od vseh mitov. Izgleda celo dvakrat starejši od vsega naštetega skupaj.« Mark Twain

Verjetno od vseh indijskih mest najbolj izstopa prav Varanasi in najbrž ni Indijca, ki se ob Twainovih besedah ne bi nasmehnil, zmajal z glavo in dejal: »It`s a fact, acctually Varanasi is even older than that!«. Domačini mesto opisujejo s samimi superlativi: najstarejše, najbolj sveto in celo najbolj obiskano mesto v vsej Indiji. No, pa gremo lepo po vrsti.

NAJSTAREJŠE MESTO: Točna letnica, kdaj je mesto nastalo, ni znana, dejstvo pa je, da je obstajalo že pred 2500 leti, ko je v bižnjem Sarnathu Buda imel svojo prvo pridigo. Prav tako je kraj omenjen v vedah ter v dveh največjh indijskih epih - Ramajani in Mahabharati. Po legendi je mesto, pred približno 5000 leti, ustanovil hindujski Bog Šiva, ko je iz vrhov Himalaje preselil svoj prestol v Kaši, kot se je kraj prvotno imenoval. Kaši je danes zgolj ena izmed mestnih četrti, skoraj štiri miljonskega Varanasija, čeprav marsikateri Indijec mesto pozna zgolj pod tem imenom. Med številnimi imeni, ki so se nizali v teku zgodovine, pa izstopa še naziv Benares, izpeljanka zdajšnjega imena, ki so ga najpogosteje uporabljali Britanci. Sicer pa niti letnica nastanka mesta, še manj pa njegovo ime, za Indijce ne igra pomembne vloge. Šteje le, da navkljub mnogim spremembam in številnim menjavam oblasti, mesto ostaja tako, kot je bilo nekoč: skrivnostno in prežeto z duhovnostjo.

NAJBOLJ SVETO MESTO:  Vse to, kar katoliku predstavlja Vatikan ali muslimanu Meka, je za hindujca Varanasi. To potrjujejo številni templji, ki so domala na vsakem koraku, največkrat posvečeni zavetniku mesta – Šivi. Med vsemi najbolj izstopa Zlati tempelj, ki je nekakšno »jabolko spora« med hindujci in tam živečimi muslimani, saj je prvotni hindujski tempelj nekaj časa služil kot mošeja. Veliko bolj, kot templji, pa svetost kraja odraža reka Ganges, ki jo Indijci častijo kot Boginjo ter imenujejo kar »sveta Ganga«. Na svoji dolgi poti 2150km iz Himalaje do izliva v Bengalskem zalivu, reka s svojim zahodnim bregom oklepa Varanasi in mestu daje svojstven pečat. Že ob sončnem vzhodu se na obrežju zberejo perice, ki prinesejo k reki rjuhe iz bližnih hotelov, prodajalci, ki vsiljivo prodajajo vse od cvetja do dežnikov, brezdomci, ki stegujejo roke za drobiž, sveti možje, ki mimoidočim (seveda za par cekinov) poklanjajo blagoslov ter čolnarji, ki ponujajo vožnjo po reki nadobudnim turistom, ki jih nikoli ne zmanjka. Seveda pa med vsem tem vrvežem ne gre pozabit romarjev, ki prihajajo v Varanasi s prav posebnim namenom.

NAJBOLJ OBISKANO MESTO: Vsako leto se v mesto zgrne čez milijon romarjev iz cele Indije, da bi na ghatih (stopnicah, ki vodijo do reke) opravili pujo oz. molitev in z obrednim kopanjem oprali grehe v sveti reki Ganges. Hindujci verjamejo tudi, da umrli v Varanasiju dosežejo takojšnje odrešenje, prav tako tisti, ki so tam kremirani. Zaradi tega se dim v določenih predelih mesta še vedno vije noč in dan, saj številne grmade ob reki gorijo brez prestanka že od nekdaj. Temelj hindujskega verovanja je samsara – večni krog ponovnih rojstev in smrti, ki ga posameznik lahko prekine le z mokšo – odrešenjem. Pot do mokše pa je zapletena in je dana zgolj najvišji kasti, zatorej ni čudno, da Varanasi želi obiskati prav vsak hindujec. Bodosi, zaradi nam še tako čudnega razloga, da zadnji del življenja preživi ob reki in počaka na odrešenje, bodisi  kot romar, ki zaplava v »sveti Gangi«, da bi si s tem dejanjem očistil slabo karmo. Konec koncev, kaj je lepšega, kot okopati se v reki in vsi grehi so pozabljeni?

Tekst: Tomaž Marič

Fotografije: Luka Esenko