V Iranu je gost kralj 3.

Puščavsko mesto, kjer je stari del grajen iz nečesa, kar spominja na blato in slamo, zmetana skupaj, je bilo v dobi pred klimatskimi napravami vsemu Iranu znano po izdelavi vetrnih stolpov. Ti še danes služijo za hlajenje v starejših hišah. Navidez bolj okrasni stolpi ujamejo še tako majhno sapico, ki v poletni vročini zapiha nad mestom in z njo ohladijo stanovanje pod sabo.

Yazd je središče zoroastrstva, ki je bila na tem ozemlju nekoč glavna religija, s prihodom bolj agresivnega islama pa je poniknila in prešla v ilegalo. To prvo monoteistično vero je v 7. stoletju pr. n. št. utemeljil Zaratustra. Stvarnika je poimenoval Ahura Mazda, ki je bog luči in ga zoroasterci prepoznavajo v ognju. Namesto oltarja je osrednje mesto vsakega templja ognjišče s stalnim ognjem. Zunaj mesta so še danes vidni »stolpi tišine«, namenjeni pogrebom. Trupla umrlih niso zakopavali, ampak so jih položili v stolpe tišine, kjer so jih pojedle ptice. Tem pernatim zaveznikom so po starem verovanju prepuščali odločitev, kam bo potovala duša umrlih: če so si najprej privoščile levo oko, je duša šla v pekel, če pa desno, je romala v nebesa.

Med raziskovanjem mesta naletiva na saheb. a.zaman.club, zmes nekakšne aerobike, plesa in fitnesa. Okrogla dvorana s šestkotnim ringom v sredini in slikami Alija (začetnika šiitske ločine muslimanov, znanega po številnih bojih) spominja na gladiatorsko areno, sama rekreacija pa ob skupnem petju in bobnanju na obliko verskega rituala. Možje, vsi v pisanih hlačah, se zberejo v šestkotnem ringu in začnejo izvajati sklece. Ob vsakem gibu pa izgovorijo/zapojejo nekaj besed kot odmev na stalno bobnanje. Po ogrevanju preidejo na glavni del – vrtenje velikanskih kijev. Zadnji del obreda je posvečen čim hitrejšemu vrtenju okoli svoje osi, pri čemer so najhitrejši videti kot prave vrtavke.

Piling in masaža na javnem kopališču

V Kermanu je bogata tradicija javnih kopališč. Tudi te je prizadela modernizacija, ki je prinesla kopalnice kar domov, tako da je danes delujoče samo še eno. Tega sem se odločil obiskati tudi sam.

Po preoblačenju sem vstopil v obokan prostor z zelo vlažnim in toplim zrakom. Stene in freske na njih so bile prekrite z zeleno plesnijo, ki je tudi na tleh napadala predele, kamor noga ne stopi ravno pogosto.

Kopel je kombinacija raztegovanja, masaže in kopanja. Vse poteka na kamnitih tleh, na katerih me je »maser« najprej oblil z dvema vedroma tople vode, zatem pretegnil glavne mišične skupine, čemur je sledil »piling«. Šlo je za grobo drgnjenje kože, ki ga je opravil z malce smrdljivo krpo in posebnim peskom, s katerim je drgnil in obenem masiral telo od ramen do podplatov. Piling je končal na obrazu in mi s tem prijazno omogočil, da se naužijem prelestnih vonjav krpe z najverjetneje zelo bogato zgodovino. Sledili sta dve vedri vode, pranje glave in ponovno dve vedri vode. Za konec sem si zdrgnil še trdo kožo na podplatih. Po tušu in hlajenju v predsobi me je prevzel neverjeten občutek čistosti, lakotnosti. Čutil sem, da je koža po ne najbolj rednem tuširanju zadnjih nekaj tednov ponovno čista.

Poln novih moči sem se odpravil na enega izmed ogromnih bazarjev, ki se po velikosti zlahka kosajo z našimi trgovskimi centri. Razlika je predvsem v tem, da so bazarji sestavljeni iz mnogih majhnih prodajaln, razporejenih po sekcijah: prehrambeni bazar, tekstilni bazar, začimbni bazar … Večina prodajaln je hkrati tudi prostor zadnje obdelave ali pa celo izdelave izdelka. V kratkem sprehodu je možno nabaviti skoraj vse, če pa poznaš prave ljudi, pa res vse, kar ti pade na pamet.

Tekst in fotografije Tadej Bernik.