Najboljša hrana za doživetij lačne želodce I. (Tajska)
20. August 2007 · Piše Iva Gruden
Po enem letu kanadsko-azijskega »fjužna« je evforija v meni samo rasla. In jeseni je kocka padla. Next exit: Tajska. Obljubljeni deželi debelih-plešastih-grdih Nemcev sta se pridružila še osupljiva Kambodža in bizarni Vietnam in tris je bil popoln. Napaka je bila ena sama – premalo časa. Več kot pet tednov odsotnosti bi bilo celo za mojo urednico preveč.
Ampak tudi dober mesec je dovolj, da okusiš Azijo iz prve roke. Dobesedno. Prva stvar, ki sem jo naredila po jutranjem pristanku v Bangkoku, je bilo degustiranje lokalne kuhinje. S sopotnico sva se odločili, da se bova razen v izjemnih primerih povsem prepustili hrani z ulice. V vsem času sem imela želodčne težave samo enkrat, pa še to zaradi lastne nepazljivosti, ko sem preveč zaupala čistoči lokalno proizvedenega ledu.
Sicer pa se nama je zaupanje samima sebi vsaj v Bangkoku odlično obrestovalo. Neskončnemu mestu z (menda) osmimi milijoni ljudi vlada urejen kaos, še posebej kar se tiče prometa. Toda čeprav zemljevid avtobusnih linij sploh ne obstaja, osnovna angleščina lokalcev pa ne vsebuje sposobnosti navigacije, sva se po spletu čudnih naključij vedno znašli na pravem mestu. Za pičlih nekaj batov (v času mojega obiska je bil en dolar približno 35 batov, en evro pa 45) sva se z mestnimi busi zapeljali na market Chatuchak, v četrt Pat Pong, do železniške postaje Hualampong, na letališče in še kam.
Tajsko sva obdelali tudi sicer zgolj z javnimi prevozi: iz Bangkoka v Ayutthayo, Kanchanaburi, Champon, na otoka Ko Tao in Ko Pha Ngan, nazaj do Bangkoka in do kamboške meje. Takšen pristop je gotovo najcenejši in najbolj razburljiv. Nič se ne more primerjati z iskanjem menda mega bus postaje, ki je na koncu le zanikrn zbledel napis, ali pa 6-urne vožnje z vlakom do Kambodže na lesenih klopeh 3. razreda, stisnjeni med lokalne ubožce, šolarje, starčke in občasne prodajalce »priboljškov« (npr. meso na sto in en način na ražnjič-paličicah), vmes pa skozi okno naletava ploha saj z bližnjega sežiganja polj. Nak, tako daleč stran od doma nisva šli zato, da se bova naokoli prevažali v klimatiziranih VIP busih in delili sedeže s prebogatimi Evropejci.
Tajska je bila prvi val fascinacije. V primerjavi z ostalima dvema državama ima turizem zagotovo najbolj organiziran, imajo celo svojo nacionalno turistično zvezo (naj se sliši prismuknjeno, ampak na to drugod ne računajte) in turistično policijo. Nasploh se mi je zdela zelo »pošlihtana« in varna država, da naravnih lepot ne omenjam. Otoki so naravnost idealna destinacija za poročna potovanja.
Tekst in fotografije Iva Gruden.
Iva je popotnica in novinarka Nedela. Jeseni se odpravlja na obisk New Yorka in Vancouvra.
Naslednjič: Kambodža






Tole je pa hudo dober fotoaparat, krasni posnetki,izvirni,prava paša za oči.
Res je, prideta pa še dve nadaljevanji tega članka, tko da dobrih besed in fotk iz Azije še ne bo zmanjkalo…
Hvala za pohvale
Fotoaparat ni bil nič kaj vrhunskega, Tajska je bila pa že sama po sebi neizogibno pestra, tako da praktično ne moreš narediti dolgočasnega posnetka … 