Mesto mrtvih

V vzhodnem delu Kaira, pod mogočno starodavno trdnjavo, se nahajata dve
največji muslimanski pokopališči v Egiptu: Severno pokopališče in mnogo
starejše Južno pokopališče. Njuna posebnost je, da poleg posmrtnih ostankov
generacij Kairčanov v njiju prebiva in dela tudi na tisoče povsem živih
ljudi.

Ta predel mesta se v večini turističnih priročnikov pojavlja pod
senzacionalističnim imenom Mesto mrtvih. Prebivalci Kaira pa za zadevo
uporabljajo drugo ime, za takšne kraje v uporabi tudi pri nas. Rečejo mu
preprosto: pokopališče. Naseljenost grobnic z živimi večina zahodnih piscev
razlaga z uradnimi statistikami o pomanjkanju stanovanjskega prostora, kar
pa le delno ustreza resnici.

Kairska pokopališča so kljub njihovemu imenu vedno bila naseljena z živimi
ljudmi. Na teh pokopališčih prevladuje egipčanska tradicija in ne
muslimanski zakon.  Truplo položijo v grob obrnjeno proti Meki, brez krste,
v skladu z muslimanskimi običaji. Vendar v nasprotju z nadaljnjimi
islamskimi predpisi tipični kairski grobovi niso neoznačeni, ampak trajno
zgrajene strukture: dve ali tri sobe, kamor vodi pot skozi obzidan vrt.
Truplo ponavadi položijo v luknjo v vrtu ali pod tla ene od sob. Takšne
strukture potrebujejo varuhe in skrbnike, ki ščitijo in vzdržujejo stavbo.
Ti ponavadi tam živijo skupaj s svojo družino. Nekatere redko obiskane
grobove pa so nelegalno zasedli skvoterji. Kljub temu je večina stanovalcev
tam povsem legalno – kot varuhi ostankov svojih prednikov.

Ob četrtkih zvečer, petkih (muslimanski dela prost dan) in pomembnih
praznikih Kairčani obiščejo družinske grobove, da bi na njih – tako kot
stari Grki in Rimljani – imeli piknik. Grobovi so zgrajeni v skladu s temi
potrebami: tako da lahko sprejmejo večje število obiskovalcev in da le-ti v
njih po potrebi tudi prespijo. Poleg navadnih smrtnikov je tam pokopanih
tudi veliko kraljevskih duš in svetnikov. Grobovi najbolj znanih kairskih
svetnikov so vedno dobro obiskani.

Tudi mamluški sultani so grobove uporabljali za zabave. Gostje so se menda
za te priložnosti oblekli še posebej ekstravagantno, jedače, pijače in
glasbe pa je bilo v izobilju. Včasih so v okviru teh zabav prirejali tudi
konjske dirke in lokostrelska tekmovanja. Severno pokopališče se je
pravzaprav začelo kot hipodrom in se šele kasneje razvilo v kraljevsko
nekropolo.

Leta 1937 je v Mestu mrtvih živelo 10.000 ljudi, danes pa se ocene gibljejo
od 50.000 pa vse tja do pol milijona. Šele pred kratkim je mesto priskrbelo
komunalne storitve kot so plin, voda, elektrika, poštni uradi, avtobusni
prevoz in policijske postaje.