JV Azija 13. - Tajska

Nakhom Ratchasima (oz. Khorat) ne vidi veliko tujcev, kar je razumljivo, saj je tam edina posebnost darovanje in molitev pred kipom lokalne junakinje, ki je meščane vodila proti vpadom Laožanov (v tistem edinem zgodovinskem obdobju, ko so se Laožani sploh šli osvajanja). Ujel sem še tekmovanje rož, kar je prej izjema kot pravilo. Nekatere so dobile medalje druge ne, ampak vse razstavljene so bile predmet intenzivnega fotografiranja.

Do Bangkoka sem bil deležen zastonj vozovnice za vlak.  Na postaji sem bil všeč dedku, s katerim sem se zapletel v pogovor in razkril mi je, da enkrat dnevno vlada časti prevoz v Bangkok. To bi bil vsekakor lep manever za pridobivanje volilcev, če ne bi bili ti že tako razdraženi, da o protestih (začetek septembra 2008) poročajo po vsem svetu. Demonstracij sicer še nisem videl, nenazadnje je Bangkok izjemno veliko mesto in so nezadovoljni državljani osredotočeni na vladne ustanove, ki so izven okoliša povprečnega turista. Po drugi strani mi vsi vprašani lokalci zatrjujejo, da se mi ni bati, ker je zadeva med Tajci.

Indokina je bila vselej v zgodovini oder za spore med kraljestvi, kasneje državami, mimogrede je kri včasih zavrela tudi znotraj neodvisne enote. Preteklo stoletje vsekakor ni izjema, če že ni šlo za vojne je bil na menuju vsaj kak puč. Zadnje desetletje relativnega miru je končno omogočilo dokaj brezskrbno potovanje po vsem polotoku, da se lahko popotnik naužije pestre ponudbe naravnih lepot, zgodovine in volje do življenja ljudi, ki so prestopili marsikatero oviro. Vsak pogled izven standardne turistične domene (npr. noč ali dve v kraju, kjer ni nič za početi in se ponavadi nihce ne ustavi), je bil nagrajen s spoznavanjem prijaznih, širokosrčnih, vljudnih in ustrežljivih ljudi (kar je še posebej v Vietnamu povsem druga zgodba, če je komunikacija omejena na sobe, prevoze in lokalne turistične agencije).

Tekst in fotografije Gašper Kokot.