JV Azija 9. - Kambodža

Mejo med Vietnamo in Kambodžo sem prečil najjužneje (viza 400000 vietnamskih dongov, ambasada v Ho Chi Minh City-u jo je naredila v enem dnevu) in se najprej ustavil v največjem turističnem resortu v državi. Sihanoukville je bil idealen oddih. Plaža, zraven katere sem stanoval (20000 - 40000 rielov, 1 eur znese malenkost več kot 6000 rielov, dolarji so enakovredno plačilno sredstvo državni valuti, tako da dejansko ni treba zamenjati denarja) je polna barov z izjemno udobnimi stoli, ki kar vabijo v svoj objem v družbi knjige ali na ležeren klepet ob srebanju piva (2000 - 6000 rielov).  Khmeri so neverjetno prijazni in ustrežljivi. Ne barantajo preveč in, vsaj kar se prevozov tiče, na začetku ne ponujajo večkratnikov prave cene, kot se to rado dogaja drugod v regiji. Domnevam, da je to posledica pomanjkanja turistov, saj je popotnikov precej manj kot v ostalih obiskanih državah.

Pnom Phen je se eno izmed mnogih velikih mest s svojo dozo prometnega kaosa. Tudi tu nisem imel občutka, da veliko tujcev zaide v Kambodžo. Mogoče so se le porazgubili. Kraljeva palača s prijemi khmerske arhitekture je vsekakor vredna ogleda, templji so izredno podobni ostalim do sedaj (razlike so ponavadi v podrobnostih).

Ko so Khmer Rouge oz. Rdeči Khmeri leta 1975 prevzeli državo, so pod pretvezo, da ZDA nameravajo bombardirati glavno mesto, vse meščane prestavili na podeželje. Enakost ljudi so si predstavljali kot popolnoma agrarno drzavo, kjer so vsi kmetje. Phnom Phen-a, v bivsi srednji soli Tuol Svay Prey so v namen izpraševanja postavili zapor in mučilnico S-21. Na vrhuncu delovanja so tam ubili po 100 ljudi na dan. Za množične poboje so jih najprej odpeljali petnajst kilometrov iz mesta do Choeung Ek-a, t.i. Polja Smrti. Tam so jih na različne načine umorili, ter jih zasuli v plitve jame. V spomin in opomin pred tovrstnimi režimi danes tam stoji stolp, v katerem počiva 8000 lobanj žrtev.

Tekst in fotografije Gašper Kokot.