Ameriški spomini, petič

V ameriških sanjah zagotovo ni bilo scenarija, ki se je zgodil pred šestimi leti 11. septembra. Toda med sanje se pomešajo tudi nočne more in takratni teroristični napad na Svetovni trgovinski center je nedvomno ena izmed njih. Za vso nacijo. Dogodek je sicer najbolj prizadel Newyorčane, družine umrlih, ki se vsako leto znova vračajo k gromozanski luknji z imenom Ground Zero (Točka nič), pa prihajajo z vsakega konca države z istim sporočilom: we will never forget (nikoli ne bomo pozabili).

Imena umrlih so na letošnji peti obletnici napadov začeli brati ob 8.46, ko je leta 2001 v severni stolp treščilo prvo letalo. Ko sem čez slabi dve uri iz hostla v Harlemu na severu Manhattna prišla na kraj dogajanja, so jih še vedno brali. Dež, ki se celo dopoldne ni mogel odločiti, ali bi ohladil sicer neznosno soparni New York ali ne, je k turobnemu ozračju prispeval dodatno težo.
Za vse svojce padlih ostaja neizpodbitno dejstvo, da njihovih bližnjih ni več. Obrnjeni proti prostoru, kjer sta nekoč stali stolpnici, z majicami, plakati, fotografijami in značkami tiho izražajo žalost, ki jo vsake toliko časa prekine izjava za televizijo s polizanim izpraševalcem ali škljoc fotoreporterjev, za katere se radost ob iskanju zanimivih motivov nikoli ne konča.

Za kar lepo število skeptikov, ki so se zbrali letos na torek, pa nekatere stvari niso povsem jasne. “Za preiskavo afere Billa Clintona z Monico Lewinski so porabili desetkrat več denarja kot za preiskavo napada na Dvojčka. Ali ni to malo sumljivo?” To v razmislek ponujajo udeleženci napol protestnega shoda, uniformirani z majicami Investigate 9/11 (raziščite 11. september), medtem ko delijo DVD-je z informativno vsebino. Naslednje leto bodo stvari morda drugačne ─ predsednik Bush obljublja delni umik vojakov iz Iraka, zakasnela gradnja Stolpa svobode (Freedom tower) na istem mestu se bo nadaljevala, na teniškem turnirju US Open v Flushing Meadows, ki se je tokrat končal dva dni pred obletnico, bo mogoče končno zmagal Američan.

New York je torej preživel še eno obletnico največje tragedije v ameriški zgodovini, kot jo televizijske oddaje rade poimenujejo. Žalna slovesnost pa je le za hip ustavila ritem mesta, ki nikoli ne spi, predvsem zaradi spremenjenega prometnega režima v okolici. Prizadeti morda res ne bodo nikoli pozabili umrlih - prav tako pa ne bo Big Apple nikoli pozabil na vrvež milijonov prebivalcev, zabavljaškega petja na podzemni železnici, razbohoteno gurmansko ponudbo kuhinj sveta, sanjavo izležavanje v Centralnem parku. Nikoli ne bo pozabil živeti.

Iva Gruden je novinarka Nedela. Pred kratkim se je vrnila iz Severne Amerike, kjer je prisostvovala obletnici napada na Veliko Jabolko.