V Mehiki si gringo 1. - Mexico City

Petnajst minut smo že leteli v noči nad morjem rumenih pikic. Vse hitrejše približevanje hišam Mexico Cityja je dalo občutek, da bomo pristali na eni od streh. Letališče, ki je bilo ob izgradnji precej izven mesta, zdaj pa je globoko v njem, se je vendarle prikazalo pravočasno in z Blažem sva zaorala v vrvež.

Mravljišče

Štiriindvajset milijonov prebivalcev z dodatnimi tremi milijoni vsakodnevnih migracij na delo so tako ogromne številke, kot je prostran in raznolik Mexico City. Od azteških ruševin, kolonialnih stavb, izčrpnega antropološkega muzeja, supermodernih poslovnih centrov, romarskega središča, bogatih četrti do barakarskih slumov na obrobju – vsak si lahko najde svoj košček pod meglico izpušnih plinov najštevilčnejšega mesta na svetu. Iskaje srečo, se v metropolo zgrinjajo iz revnejših, predvsem južnih zveznih držav (tisti severneje imajo menda raje ZDA). Tako ti na vsakem koraku ponujajo ščipalke za nohte, piratske CD-je in DVD-je, žvečilke, nalepke, hrano vprašljivega izgleda ali pa samo prosijo za kak peso, ki znese približno dvajset tolarjev.

Neznanski množici ljudi navkljub ima Mexico City malo manj prometnih težav na račun odlično organizirane in poceni podzemne železnice (dva pesoja za vožnjo z neomejenim številom presedanj), kjer vlaki na vseh linijah vozijo vsaki dve minuti in so označbe tako dobre, da se stežka izgubiš, dokler veš, kam hočeš. Druga prednost je značilna za vsa mesta, ki so jih zasnovali španski kolonialisti. Pravokotne enosmerne ulice so na prvi pogled prava nočna mora. Ko spoznaš, da so smeri določene v povsem logičnem izmeničnem sosledju, se stvari obrnejo na bolje. Vendar količina vozil vseeno poskrbi za prometne zamaške ob enajstih zvečer. Po besedah meščana Joséja je trenutna čakalna doba za registrske tablice sedem do osem mesecev.

Deviškost

Virgen de Guadalupe (gvadalupška devica) počiva v srcih vseh Mehičanov. V severnem delu centra Mexico Cityja sva se povzpela na rahlo vzpetino neslutenih verskih razsežnosti. Seveda gre za krščanstvo. Zgodovinsko znana španska verska gorečnost je pustila svoj pečat.
Po izročilu se je leta 1531 indijanskemu spreobrnjencu v krščanstvo tu prikazala čudovita gospa v modrem ogrinjalu, obrobljenim z zlatom. Bližnjemu duhovniku je razodel, da je videl devico Marijo. Seveda mu ni nihče verjel. Čudež se je ponovil, tokrat s ključno razliko – podoba se je odtisnila na njegov plašč. Cerkev je sčasoma sprejela nadnaravno in ga spretno izrabila za misijonarske aktivnosti. Tako se začetek vsakega decembra začne večdnevno slavje in se stopnjuje do dvanajstega, ki je dan naše gospe gvadalupške.

Na mestu videnja so zgradili kapelico in poleg nje baziliko. Trume romarjev, ki nemalokrat zadnje metre opravijo na kolenih, so povzročile pogrezanje stare bazilike v močvirnato podlago. Ko je nagnjenost postala povsem očitna, so se zbali in poleg nje zgradili moderno baziliko. Pogrezanje in nagibanje starih stavb v Mexico Cityju ni neobičajen pojav. Nenazadnje je bila celotna kotlina pred prihodom Špancev prostrano jezero, ki so ga kasneje vztrajno izsušili. O vodi ni več ne duha ne sluha, toda teren jo očitno še pomni.

Civilizacija na civilizacijo

Pravi utrip mesta sva začutila na glavnem trgu oziroma na El Zócalu, kot mu rečejo Mehičani. Beseda izhaja iz španskega izraza za temelj. Vsekakor je v Mexico Cityju večina ključnih stavb razvrščenih prav okoli trga. Severno pročelje se ponaša s katedralo, nasproti domuje mestna hiša, v jugovzhodnem vogalu stoji vrhovno sodišče, celoten vzhodni rob pa straži Palacio Nacional, kjer sta nastanjena parlament in državna zakladnica. Stene notranjega dvorišča krasijo zidne poslikave enega najbolj priznanih mehiških freskantov Diega Rivere. V kotu med nacionalno palačo in katedralo se začenja ena najbolj natrpanih trgovskih ulic in skriva Templo Mayor. Arheološko najdišče je predstavljalo srce azteškega imperija. Tukaj se je nahajalo središče glavnega mesta Tenochtitlána. Nastalo je na kraju videnja simboličnega orla, s kačo v kljunu in sedečega na kaktusu na otoku sredi jezera, ki je še danes državni znak Mehike. Sem je vkorakal Hernán Cortés in se zapisal v zgodovino kot krvnik mehiških Indijancev. Poleg vsega naštetega je bil prostor tudi središče vesolja.

Po azteškem izročilu živimo v petem svetu, katerega predhodniki so izginili v nekakšnem vesoljnem potopu. Edini način, da se je Sonce vsak dan prikazalo na nebu in se peti svet ni končal, je bilo nenehno človeško žrtvovanje. Rezilo iz črnega obsidiana je ob priložnostni povečavi glavnega templja v štirih dneh zarezalo v več kot dvajset tisoč prsi, predvsem vojnih ujetnikov, in na ogled razpostavilo še utripajoča srca. Od tod torej v šestnajstem stoletju španska osuplost in zgroženost nad barbarstvom, ki je imelo v ozadju verjetno bolj politične vzgibe. Sicer pa je sveta inkvizicija v Španiji istočasno počela nekaj podobnega ali pa še bolj brutalnega. Ampak vseeno so se konkvistadorji odločili barbarom pokazati, kako se živi … mogoče so k temu pripomogle še govorice o ogromnih nahajališčih zlata.

Streljaj iz Mexico Cityja leži drugo arheološko najdišče prve civilizacije današnje osrednje Mehike, Teotihuacán. Imperij naj bi okoli leta štiristo našega štetja obvladoval južni dve tretjini Mehike, sosednja Gvatemalo in Belize ter koščke še bolj južnih Houndurasa in El Salvadorja. Bisera najdišča sta Pirámide de la Luna (Lunina piramida) in Pirámide del Sol (Sončeva piramida). Slednja je tretja največja na svetu in je bila zgrajena več kot tisoč let, preden so španski kolonialisti začeli »civilizirati« tamkajšnje, tedaj azteške prebivalce. Azteška kraljevska družina je v tistem času redno romala k piramidam, saj so verjeli, da je to kraj, kjer so se vsi njihovi bogovi žrtvovali in s tem omogočili začetek gibanja sonca.

Takoj ob vhodu so naju že oblegali prodajalci raznolikih kipcev in piščali. Začetne cene so bile zelo visoke in sploh nisem imel namena zapravljati. Prodajalec mi je vseeno vztrajno sledil in ceno spustil na dve petini prvotne. Po nakupu sem se počutil tako zmanipuliranega.

Tekst in fotografije Gašper Kokot

V nadaljevanju: Guanajuato in dežela vesternov.