Top

Cross-country skiing center Vojsko 10.3.2010, 07:18


Cross-country skiing is gaining popularity again in Slovenia. It was already quite popular over a decade ago, but then lost many supporters due to a rise of alpine skiing. In my opinion it happened because of better and better equipped ski slopes. Modern and fast ski-lifts were being installed on almost every ski slope.
Besides all that, Slovenian professional skiers are some of the most popular public figures in the country. They have been continuously achieving good results in the World Cup series for many decades.


Nowadays both sports are very popular again. Cross-country skiing is gaining supporters by the day.
Excellent results of Tina Maze (Slovenian alpine skier) and Petra Majdič (Slovenian cross-country skier) have a great deal to do with that. They were both also among this year's Vancouver Olympic medal winners.
Petra was also awarded the Terry Fox foundation award for incredible courage and determination after breaking several ribs and puncturing her lungs and still finishing third.


All that made us think and after a couple of years long break, M. and I finally decided to go cross-country skiing again. We are both beginners in this sport. Three years ago we attended a beginner level training and have not been practicing very often since then.

That is a pity, because there is an excellent cross-country skiing facility nearby. It is called Cross-country skiing center Vojsko.
I have to say I like this sport - it is really cheap. Once you get your hands on some equipment you can do it literary for free. The equipment itself is also relatively cheap.


Besides the financial side, getting in touch with nature is not to be ignored as well. It is also not very time consuming - I can feel every muscle of my body (usually on the next day I tend to find even a few new ones I didn't know I had) after an hour of exercise and if I may add... I think I am not in such a bad shape at all.
We chose a really beautiful day for doing this. It was sunny and quite warm.


As we had expected, after 8 kilometers we were pretty exhausted. We saw a few people on the track but mostly there was just nature and the two of us.


I stopped from time to time to take a photo or two. It was just the right day for a photo session but this time it was only on the second place. A good quality exercise came first this time.


In the end I found time for both and we were pleased with the results. We were both glad we finally did it. We really got to enjoy a great Saturday morning!

This was posted as a part of Travel Photo Blogging.© Copyright 2007-2010, http://photo-blogging.blogspot.com


Vir: Travel Photo Blogging | Travel Photo Blogging

Zloraba medija! 9.3.2010, 17:03

Tačas, ko združena Ojropa narica v objemu ledenega severovzhodnika, vas jaz, dobri človek z Njegove, vabim na samo promocijo najnovejšega pesniškega venčka umetnice Angelce Mohorovič, ki bo v knjigarni Beletrina v sredo, 10.3. ob sedmih zvečer na Novem trgu sredi bele Ljubljane. Založba Balerina štedi s sredstvi, zato napitkov ne bo, zato pa jih [...]

Vir: E-migrator | E-migrator

Je ZDA uvedla »prikrito« vizo? 9.3.2010, 08:53

Ameriški predsednik Barack Obama je podpisal novelo zakona imenovano »Travel Promotion«, s katero je ustanovili istoimensko neprofitno organizacijo, ki bo izvajala turistično promocijo države. Z novim zakonom so potniki iz tujine zavezani k plačilu turistične takse desetih dolarjev. Slednjo bo potrebno plačati enkrat na dve leti in sicer preko elektronskega sistema za avtorizacijo potovanja ESTA [...]

Vir: BLOG.JERNEJMROVLJE.COM | Jernej

Ubi bene ibi patria 7.3.2010, 20:19

Odkar sem mobilnik odvrgel v koš za smeti, mi je tisti del možgančkov, za katerega se je zdelo, da je že odmrl, čudežno spet začel funkcionirat. Kot bi vmes ne minilo pol stoletja in eno tisočletje. Alehlujah. Siva cona živi in brca, siva materija obstaja, svet ni samo črno-bel. Ves vzhičen sem potem šel [...]

Vir: E-migrator | E-migrator

Birganj, Nepal, Asia 6.3.2010, 16:30

Road to recovery! Trije dolgi meseci rehabilitacije in dolgocasja med...

Vir: TourTheWorld.si | Dejan Glavnik

Lignano 4.3.2010, 19:36

Ker je sine dobil čisto ta prav potni list, ga je bilo treba nujno sprobati. In zato smo v soboto odšli v topli, sončni Lignano – naša prva skupna “tropska” destinacija. Mesto mora biti prava norišnica v poletnih mesecih, spomladi in jeseni pa je prav lepo - ljudi je za vzorec, pa še ti se porazgubijo po kilometrskih [...]

Vir: matjaz corel » potepanja | mcorel

Wordless Wednesday: I say Jump! 3.3.2010, 07:42


This was posted as a part of Travel Photo Blogging.© Copyright 2007-2010, http://photo-blogging.blogspot.com


Vir: Travel Photo Blogging | Travel Photo Blogging

Local Ski-jumping Event 1.3.2010, 07:22


Many people travel to Slovenia to witness the annual ski flying event which this year will take place form 18th to 21st of March in Planica.
Ski jumping is a relatively popular sport in Slovenia. I guess that is due to the world famous Planica K-185, where a first ever jump over 200 meters was made in 1994. The current world record stands at 239 meters (that's 784 feet!).

That is by far the largest ski jumping facility in Slovenia, but there are also many smaller ones. Recently a group of local enthusiasts in a village nearby where I live, decided to build their own ski jump. They went for a smaller one (K-30), but it came out quite impressive nonetheless.


As I learned there is quite regularly an amateur ski jumping contest held on various locations around Slovenia -  simmilar to this one in Pancala near Idrijske Krnice. Contestants usually don't use ski-jumping gear. They mostly do it with ski-boots and old skis originally meant for alpine skiing.

I am quite good at alpine skiing but still I am not sure if I would find enough courage to participate in such an event. Well, never say never...


This time I attended just as a spectator but it was still fun to watch what can be done in a relatively short period of time. As far as I know it was all done with voluntary work local enthusiasts were willing to put into this project. I think something like that can hardly be found anywhere these days.
The event was definitely a success. Quite a crowd of spectators came to see what was going on. The participants were young and old. I even captured one of the local jumpers in a video - you can check it out here.


Even an official mascot was there to entertain the crowd. He was equiped with some really old wooden skis and even attempted a couple of jumps. He had skis attached to his shoes with simple leather straps.
As he said dogs also developed a strange attraction to his skis. He suspected his home made ski wax had something to do with it. As people did in the old times he also used some genuine, home made lard. It looked like the old recipe still works.

This was posted as a part of Travel Photo Blogging.© Copyright 2007-2010, http://photo-blogging.blogspot.com


Vir: Travel Photo Blogging | Travel Photo Blogging

Perujski paličnjak - Oreophoetes peruana 28.2.2010, 23:53

Kopiram z Akvazina :

Oreophoetes peruana
Družina: Diapherominae

PSG št. 84 Oreophoetes peruana (Saussure, 1868 ). Vrsta ni primerna za otroke!

Foto: LB
Slovensko ime: perujski paličnjak (krstil ga je Žiga Wink )

Domovina in življenjski prostor: O. peruana živijo v podrastju gozdov na hribovitih območjih Peruja (Tarapoto), Ekvador.

 
mlad samec
   Opis vrste: to izredno lepo vrsto odlikujejo žive svarilne barve, ki sporočajo plenilcem, da so to neužitni insekti. O. peruana namreč ob nevarnosti izločajo sekret neprijetnega vonja, ki ga izbrizgajo na straneh sprednjega dela telesa (ob prvem paru nog) – izloček ne brizgnejo naravnost v napadalca. Izloček ni jedek npr. na koži, vendar pazimo, da ga ne zanesemo na sluznice (oči, usta)- če paličnjaka že razburimo do te mere, da se brani in nas pobrizga, si takoj dobro operimo roke!

Velikost: samčki 6 cm, samičke 7 cm

Velikost jajčk: 3.2 x 2.4 x 1.6 mm

Prehrana: ta vrsta se prehranjuje izključno s praprotmi. Pozimi jih lahko hranimo tudi s sobno praprotjo, pri čemer moramo paziti, da novo kupljeno rastlino porežemo in po možnosti presadimo, da požene sveže liste- nova rastlina je običajno škropljena z različnimi fungicidi, insekticidi, gnojili,… Praprot postavimo v kozarček s pokrovčkom, v katerega naredimo luknjice ravno dovolj velike za stebla. Vrsta je dobesedno nagnjena k »samomorom« v stoječi vodi, zato se temu raje izognite s tem enostavnim ukrepom.

Temperatura: najboljša je sobna temperatura med 18 in 24 stopinjami Celzija. Previsoke temperature vodijo do pogina živali, zato je v vročih poletnih dneh te paličnjake najbolje prestaviti v kletne prostore. Nižje temperature le upočasnijo razvoj, drugih negativnih posledic ni opaziti.

Vlaga: paličnjaki potrebujejo visoko stopnjo vlage, vendar se izognimo »stoječi« vlagi.

Razvoj: Po zadnji levitvi ostanejo samičke rumeno črno obarvane, vitkejši samčki pa postanejo žareče rdeče- črni. Samčki imajo na zadku tudi odebelitev, ki je namenjena pričvrstitvi na samičko med paritvijo. Kopulacija lahko traja nekaj ur in samička začne kmalu zatem odlagati jajčka- v 3-4 mesecih vsak dan odloži 1-2 jajčki (jih odvrže na tla). Ker imajo jajčka zelo tanko lupino, jih raje pustimo ležati v terariju, ličinke se brez težav izležejo nekje po 3 mesecih - tudi če jajčka zaradi boljšega vzdrževanja vlažnosti posujemo s šoto. Potrebujejo približno 6 mesecev do zadnje levitve.

Nega: vrsto gojimo v terariju velikosti najmanj 30cm x 40cm x 60cm (D x Š x V). Kot podlago uporabimo npr.palmino šoto, ki dobro zadržuje vlago. Terarij dnevno dobro poškropimo (predvsem dno), pa tudi po stenah ali listju, saj O. peruana zelo radi pijejo iz kapljic.
Slika zgoraj: http://members.lycos.nl/handamen/takken/species/psg084.htm

Vir: dašcin zvežčič | dachita

Slapovi Istre – Supotski slap 28.2.2010, 17:40

Pred tedni sem si zadal nalogo, da poslikam vse, oziroma čim več slapov Istre. Ja, tudi jaz sem se si govoril, da suha Istra in slapovi pač ne gredo skupaj. A to je daleč od resnice. Premore jih kar nekaj in nekateri med njimi so prav veličastni – seveda pa je vse odvisno od količine [...]

Vir: matjaz corel » potepanja | mcorel

Je pilot spljoh v letalu? 27.2.2010, 21:53

Optimist takoj prikima DA, je, na zadnjem sedežu drnjoha nacukan kot klada, čeprav niti ni pilot, temveč furman kočije brez vprege. Realist skomigne, da letalo sploh ne obstaja in če že kdo, je pilot on sam, a žal ne pozna niti cilja, niti namena, niti trajanja potovanja. Pesimista zaenkrat pustimo pri miru, to znajo biti [...]

Vir: E-migrator | E-migrator

Podobe burmanskega vsakdana (2.del) 27.2.2010, 13:05

Should you go? je vprašanje na katerega zagotovo naletiš, ko se odločaš za potovanje v Burmo. V čem je problem? Državo že skoraj 40 let vodi vojaška hunta in slednja na račun turistov dobro služi. Človekove pravice v Burmi so močno kršene in temeljne svoboščine omejene. Aung San Su Kyi, zmagovalka volitev leta 1990, je [...]

Vir: BLOG.JERNEJMROVLJE.COM | Jernej

Naj pade yunza! 25.2.2010, 19:09

Februar je tudi v Peruju mesec "pustovanja" in zabave - carnavala. V tem času se vedno vozimo z zaprtimi okni na avtu, da nam ne prileti noter kakšna vodna bombica. Zlivanje vode z oken, metanje vodnih bombic in obsipavanje s pudrom nas ogrožajo ves mesec. Pa še ena zanimiva tradicija, ki sem jo spoznala šele letos: YUNZA!
 Vir za sliko
V določeni skupnosti se zberejo in postavijo drevo - ponavadi je drevo posekano drugod ali kupljeno, nanj pa obesijo različne nelomljive predmete, balone in papirnate trakove. Tu je ena yunza, ki smo jo pred kratkim videli ob cesti na severni obali:

Ob ritmu huayna se staro in mlado zbere v krog okoli drevesa in vsak od sodelujočih trikrat zamahne s sekiro. Ko drevo pade, se ljudstvo zakadi v drevo in pobere darila. Pivo seveda tudi pri yunzi teče v potokih in stvar zna biti nevarna - alkohol, sekire in padajoča drevesa ne gredo najbolje vkup. Moj svak je lani obljubil, da bo postavil eno od treh letošnih yuns v klubu andske regije Andahuaylas, drugod pa je za novo drevo odgovoren tisti, pod čigar sekiro pade deblo. S svakinjo sva odšli po nakupih in nabavili goro plastike (lavorje, metlice za wc, različne posode, metle ...), kar se je nato obesilo na drevo. Na zabavi smo imeli kar dve glasbeni skupini, eno večjo na odru, bolje tehnično opremljeno, in eno manjšo godbo na pihala.

Plesali smo v krogu, pravzaprav bolj noreli, nobena melodija pa ni trajala manj kot pol ure. Dobra rekreacija. 
 Sekanje se mi na koncu ni zdelo tako nevarno in sem tudi sama trikrat zamahnila. Samo otrokom se ni dalo sekire v roke.

Medtem so iskali darovalce za naslednje leto in za eno yunzo 2011 bom odgovorna jaz. Sem si pa obljubila, da bomo takrat za naše podrto drevo posadili 3 nova! 

Vir: dašcin zvežčič | dachita

Najlepše oblečeni na OI v Vancouvru 25.2.2010, 17:11


Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru se je prvič predstavil tudi Peru. Tekač na smučeh Roberto Carcelen je zastopal perujske barve v teku na smučeh cross country na 15 kilometrski progi. Končal je na 94. (predzadnjem) mestu. Njegov nastop je vseeno zgodovinskega pomena. 

Veliko čestitk sta prejela mlada smučarja, brat in sestra Manfred in Ornella Oettl, ki ju čakata še preizkušnji v veleslalomu in slalomu. Čestitk in pohval pane dobivata zaradi rezultatov, temveč  zaradi krasnih pisanih kombinezonov s perujskimi motivi. 


Definitivno sta  najlepše oblečena smučarja na teh olimpijskih igrah! Ornella je povedala, da s ponosom zastopa Peru, čeprav živi v Innsbrucku. Ornellina in Manfredova  mati je Perujka, oče pa Nemec.

Vir: dašcin zvežčič | dachita

16-letni Perujec: "Bil sem boljši od Bodeja Millerja" 24.2.2010, 22:48

24. februar 2010 ob 12:29
Whistler - MMC RTV SLO/STA/Reuters
103 smučarji so bili v torek na štartu moškega veleslaloma in med njimi seveda tudi veliko "eksotov". Maročan, Pakistanec, Južnoafričan, nepogrešljivi Mehičan Hubertus von Hohenlohe ...
Vsak je napisal svojo zgodbo. Von Hohenlohe, z 51 leti najstarejši udeleženec olimpijskih iger, je avstrijski smučar, ki tekmuje za Mehiko, kjer je leta 1981 kar sam ustanovil smučarsko zvezo.
V svoji "kavbojski" tekmovalni opravi z naslikanimi pištolami in pasovi z naboji je želel v Whistlerju prvič po 16 letih še enkrat v popolnosti užiti svoje pete in verjetno zadnje igre. “Ne skrbi me moj čas, temveč moj slog in oblačila. Ko si starejši, bolj intenzivno doživljaš vsak trenutek na progi,” je povedal mehiški smučarski princ, ki je za zmagovalcem, Švicarjem Carlom Janko, v dveh vožnjah zaostal 33,64 sekunde in zasedel 78. mesto med 81 uvrščenimi.

 Ko se učiš smučati z lesenimi deskami

Za njim so se zvrstili še Pakistanec Muhamad Abas (+42,75),

Marino Cardelli iz San Marina (+47,93) in Indijec Džamjang Namgial (+57,09). Abas je prvi Pakistanec, ki je nastopil na zimskih olimpijskih igrah. Smučati se je naučil tako, da si je okrog nog z najlonsko vrvjo pripel lesene deske.
74. mesto je zasedel Maročan Samir Azimani (+28,80). "Zelo sem ponosen, da sem tu in da predstavljam svojo deželo. Vidite, sanje lahko dosežete brez denarja. To želim povedati. Ne dovolite nikomur, da bi vam ukradel sanje," je dejal 32-letnik, ki je rojen in živi v Franciji.


 Ujezilo ga je le, ker je izgubil palico Če je bil Hohenlohe najstarejši, pa je bil Perujec Manfred Öttl Reyes s 16 leti najmlajši udeleženec veleslaloma. Tudi zanj je bila na tekmovališču Creekside oprema ena izmed poglavitnih tem. “Vsi mislijo, da je pletena, a je izdelana iz visoko tehnološko obdelanega materiala,” je dejal Öttl Reyes. Njegov dres je bil sila pisan - s potiskanimi lamami, ki so tako značilen znak za Peru.

 Z dve leti starejšo sestro Ornello, ki je na štartnem seznamu tekmovalk v veleslalomu in slalomu, Manfred tvori prvo mini perujsko ekipo na zimskih olimpijskih igrah. Brat in sestra sta pravzaprav rojena v Münchnu, odrasla sta ob Chiemseeju, trenutno pa živita v Innsbrucku v Avstriji. Perujsko državljanstvo imata potomca nemškega očeta in perujske matere od lanskega poletja. Prošnjo, da v Kanadi zastopata barve andske države, so pozitivno rešili šele pred nekaj tedni.
Mladega Perujca je ujezilo le, ker je med vožnjo izgubil eno izmed palic. “Poduk za Soči torej, da ju moram držati bolj čvrsto,” je komentiral in dodal: “Bil sem boljši od Bodeja Millerja.” Američan je namreč že v prvi vožnji odstopil (tako kot denimo še en eksot, 19-letni Južnoafričan Peter Scott), sam pa je končal na 67. mestu, 24 sekund za Janko.
M. R.

Vir: dašcin zvežčič | dachita

Če želiš dodati svoj popotniški blog v agregat, pošlji naslov na potopisnik@potopisnik.si


Bottom