52TRi (19/52) 17.5.2012, 23:23

»Po napornem klikanju le uspem identificirati pisane osumljence z domačega planinskega travnika. Od prvega do tretjega si sledijo: dolgocvetni jeglič (Primula halleri),  čopasta grebenuša (Polygala comosa) ter pikastocvetna kukavica (Neotinea ustulata).«

Vir: FOTOUTRIP | Jernej

Maymyo - Bagan 16.5.2012, 23:05

Postanek v Maymyu mi je kar dobro del. Lepo odmaknjen od glavnih turističnih in popotnih poti je nudil še dovolj burmanske pristnosti, cene so bile normalne (= nizke), ljudje pa nenarejeno prijazni. Žal pa razen kočij in živahne tržnice (eh, takih fotk je bilo že dovolj) ni bilo kaj dosti zanimivega. Da bi šel gledat neke slapove, se mi ravno ni dalo (ko enkrat vidiš Iguazu, Viktorijene in Angelovega je vse ostalo bolj voda iz pipe), jagod in ananasa sem se najedel, kave ne pijem (jo pridelujejo v okolici)...

Torej čas, da se poberem. Brez problema sem se dogovoril za sprednji sedež v "share taxiju" in zjutraj nestrpno gledal na uro....Pol ure zamude, uro zamude... Ej, jaz imam še danes avion iz Mandalaya. Pa le pride avto, a sem takoj vedel, da ni vse ok. Zadaj sta sedela le dva, poleg tega pa sem nekako razvozlal, da pelje do Mandalaya in nikakor ne še naprej do letališča (ki je resnično krepko oddaljen od mesta), kot so mi obljubljali prejšnji dan.

Hvalabogu za EMŠOju in številu potovanj ustrezne izkušnje, da sem si vzel nekaj časovne rezerve. A je rezerva naglo kopnela, ko smo blodili po okolici in očitno iskali še zadnjega potnika. Po slabi uri spoznavanja okoliša je šofer le našel pravi naslov in ena ženska se je prav počasi spravila v avto, po parih kilometrih pa si zaželela nakupovanja. Aha, najprej jagode, čez kilometer lubenice, potem ananas, še kak durian... Neeeeeeee, to ne bo šlo - sem šoferju kar po slovensko povedal in ga v treh angleških besedah spomnil, da lovim letalo v Mandalayu.

Kot bi prižgal raketni pogon. Smo teto potnico skoraj izgubili, ko je med speljevanjem hitela zapirat vrata. Stric šofer pa se je prelevil v Sebastiena Loeba. Uf, kako smo krajšali ovinke, prehitevali v škarje, drveli skozi naselja... Sicer sem se delal mrtvo hladnega, a vseskozi upal, da le res ne bom mrtvo hladen pod kakšnim tovornjakom.
Rekordno hitro smo prišli v mandalaysko predmestje in šofer se je zame zmenil za prevoz naprej do letališča. Lepo počasi in lagodno po prazni in široki cesti, saj smo prej po ovinkih in klancih pridobili skoraj celo uro.... Eh, ja, na koncu sem bil na letališču še med prvimi.

Air KBZ je prišel, odletel in pristal (z mano in mojo prtljago) pravočasno. V Baganu sem z lastnico gostišča poklepetal o mojem prejšnjem obisku pri njej, odvrgel prtljago v sobo, ki je bila sedaj v bistveno slabšem stanju in imel ravno še dovolj časa, da sem ujel zadnjo svetlobo nad skoraj posušeno strugo Iravadija.

Vir: Potepanja | MarkoP

Tu tuuuu, tu tuuuu 16.5.2012, 18:00

Telefonske povezave v Burmi so katastrofalne (podobne tistim, ki smo jih doživljali v času "bratske" Juge). Počasi sicer prodira mobilna telefonija, a si jo večina prebivalstva ne more privoščiti, kot tudi ne svoje fiksne telefonske linije. Zato so že pred leti (hmm, že v času mojega prvega obiska) začele delovati prav posebne telefonske govorilnice, ki so se v nespremenjeni obliki ohranile še danes.
Ob cesti ali na uličnem pločniku, v bližini telefonske linije postavijo klopco in telefon ali dva povežejo v omrežje in posel že cveti.

Vir: Potepanja | MarkoP

King of the Bongo 16.5.2012, 17:46

NOTE: the images in this feed have been downsized or removed for copyright reasons. To see them in their unmodified state, please view the original post by clicking here.2 dni pred odhodom na naše mini potepanje v Toskano smo dobili novo igračo – kamero gopro. Nikoli nisem bil kakšen velik navdušenec za video, sploh pa [...]

Vir: matjazcorel.com | mcorel

Pepelkina kočija 15.5.2012, 23:28

Ne vem koliko je zgodba o Pepelki resnična. Ne vem, če je nastala v Burmi. Ne vem kako je "v resnici" izgledala Pepelkina kočija, a prepričan sem, da je morala biti zelo podobna tem v Maymyoju.
Še Burmanci sami ne vedo točno od kdaj in od kod so ta unikatna prevozna sredstva, je pa dejstvo, da jih ni nikjer drugje v Burmi in da so se v Maymyoju ohranila (v uporabi) vse do danes.

Vir: Potepanja | MarkoP

Februarske jagode 15.5.2012, 21:45

Pyin U Lwin je v Burmi še vedno poznan po starem imenu Maymyo, iz časov Britanskega imperija, ko je bil tu vojaški center in pribežališče pred mandalaysko vročino. Mesto ima zaradi svoje lege dobrih tisoč metrov nad morjem zelo prijetno pomladansko klimo - posledično je mogoče sredi februarja dobiti sveže nabrane jagode.
Seveda nisem mogel mimo "pakirnice" brez svoje košarice. Njami.

Vir: Potepanja | MarkoP

Livingston – Rio Dulce [Gvatemala] 15.5.2012, 21:43

LIVINGSTON Iz Punta Gorde v Belizeju preko zaliva Honduras prispem v Livingston, eno redkih mestec na karibski obali Gvatemale. Po opravljenih obmejnih formalnostih imam še dovolj časa, da večkrat prehodim nekaj 100 metrov dolgo glavno ulico in si vmes privoščim tapado – tradicionalno garifuna kokosovo juho z banano, koriandrom, ribo, školjkami, kozicami in rakovico. Naslednje [...]

Vir: FOTOUTRIP | Jernej

Hsipaw - vse kar imajo veliki 15.5.2012, 14:45

Hsipaw je ena prašna cesta in še nekaj, še bolj prašnih ulic, a ima vse kar imajo večja burmanska mesta:

  - restavracijo

- mehanično delavnico

 - frizerski salon
 - trgovino s tekstilom

 - trgovino z mešanim blagom

 - gasilski dom

 - pošto

 - internet cafe

- zdravstveni dom

in kitajsko investicijo v nepremičnine.

Ne, Hsipaw me ni zadržal. Izkoristil sem udobje čiste sobe in tople vode, se najedel rezancev in privoščil pivo, naslednje jutro pa delil stroške in prostor v prepolnem avtu z dvema Nemcema in Luksemburžanom vse tja do Pyin U Lwina.

Vir: Potepanja | MarkoP

Skozi okna vagona 15.5.2012, 00:32

Saj poznate tisto: "Cilj je pot" (Nejc Zaplotnik) in "The journey not the arrival matters" (T. S. Eliot). No, namen moje vožnje z vlakom je bil v bistvu prav ta.
Prav fajn je bilo. Na vlaku in ob vlaku, ko sem na vsakem postajališču opazoval burmanske poglede na svet - skozi okna vagona.

Vir: Potepanja | MarkoP

52TRi (18/52) 13.5.2012, 22:52

»Ob polknih vedno pomislim na morje, na od žgočega mediteranskega sonca razbrazdan les in barvo, ki se lušči, na zarjavele tečaje in od sedaj naprej tudi na ribiča, ki je postal vrtnar…«

Vir: FOTOUTRIP | Jernej

Maremma, Pitigliano in okolica 13.5.2012, 15:14

NOTE: the images in this feed have been downsized or removed for copyright reasons. To see them in their unmodified state, please view the original post by clicking here.Naše kratko potepanje po Toskani smo začeli v okolici nacionalnega parka Maremma. Kljub temu, da je bila okolica res lepa, je bil naš začetek precej klavrn. Najmlajši [...]

Vir: matjazcorel.com | mcorel

Hačapuri – s sirom polnjeni gruzijski kruhek 12.5.2012, 19:41

ČAS PRIPRAVE: 60 min ZAHTEVNOST: Nadevani kruhek po imenu hačapuri prihaja iz Gruzije. Najbolj razširjena različica je okrogle oblike in polnjena s sulugunijem, tradicionalnim gruzijskim sirom. Hačapuri je odličen topel, mlačen ali hladen, kot malica za na pot ali glavna jed v kombinaciji z osvežilno gruzijsko solato z orehovim prelivom. Lačni? Sestavine za 6 hačapurijev: [...]

Vir: FOTOUTRIP | Jernej

Moj amazonski šopek 12.5.2012, 06:16

Sicer že nekaj dni star, a se še drži:




Po domače se jim tu reče: palica Sv. Jožefa (visoka temno rdeča), papigin kljun (tanajvečja), rajska ptica (oranžna), maraquita (zadeva podobna bakli), vmes pa so rdeče alstroemerije - perujske lilije.   

Vir: dašcin zvežčič | dachita

Gokteik - ne naginji se kroz prozor 9.5.2012, 23:15

En izmed razlogov zakaj sem se sploh odločil za vožnjo z vlakom do Hsipawa je bil železniški viadukt Gokteik. Ko je bil l. 1900 zgrajen, je bil najvišji viadukt na svetu in veljal za tehnično čudo tistega časa. Kljub temu, da so se Burmanci zavedali pomembnosti železniške povezave proti vzhodu, pa so most vsa desetletja več ali manj prepuščali propadanju. Še pred kratkim je vlak zaradi oslabljene konstrukcije potreboval skoraj pol ure, da je prevozil slabih 700 m mostu, a očitno so le privili vijake in moja vožnja je trajala "le" dobrih deset minut.


Na srečo je bilo zibanja bistveno manj kot na "odprti" progi in raje si ne predstavljam kako bi izgledalo iztirjenje vlaka tukaj.

Do dna je daleč, zelo daleč, menda dobrih 250m.

Odprl vrata vagona, stopil na prag, se z eno roko prijel za držalo, z eno nogo stopil s praga v praznino in z drugo roko fotkal. Sem že kdaj omenil, da je fotografska težka? :))

Ja, celo snemal. Poskusite v "normalnih" okoliščinah snemati z levico na fotoaparatu. Ni prav lahko, kajne? Sedaj pa pojdite na vlak...... ;)
Tak je pogled z vesolja (Google Earth).

Vir: Potepanja | MarkoP